Kandidaturo za rektorja bo uradno vložil prihodnji teden.
Doktor fizikalnih znanosti Mitja Slavinec je danes uradno napovedal svojo kandidaturo za rektorja Univerze v Mariboru, ki jo bo na osnovi številnih spodbud kolegic in kolegov vložil v prihodnjem tednu.
Njegova vizija temelji na ustvarjanju spoštljivega, kreativnega in spodbudnega okolja, kjer je vsak posameznik slišan. Univerzo vidi kot prostor akademske svobode in odprtega dialoga, kjer se nobena pobuda ne zavrača vnaprej.
»Moj cilj je, da bo na koncu mandat ocenjen kot eden boljših, ker bo to dobro za univerzo, za okolje in za Slovenijo,« je dejal Slavinec.
Več kot sto podpisov podpore z vseh fakultet
Slavinec je pojasnil, da se je namesto formalnih prošenj senatom fakultet odločil za pot »od spodaj navzgor«, kar mu je omogočilo pogovore z več kot sto sodelavci.
»Prav na osnovi te podpore profesoric, profesorjev, docentov bom naslednji teden vložil kandidaturo. Zbral sem podpise iz vseh fakultet naše univerze.
To se mi zdi zelo pomembno sporočilo, kajti na ta način tudi kažem, da bom rektor celotne univerze za vse zaposlene.«
Posebej izpostavlja pogovore z docenti, ki so na začetku karierne poti, in akademiki, ki so del aktualnih ali bivših vodstev. Pri pripravi na kandidaturo se je posvetoval tudi z vsemi nekdanjimi rektorji, s katerimi ohranja tesne stike.
»Sem človek, ki spoštuje tradicijo in tisto, kar so ljudje pred mano naredili. Mislim, da je treba nadgraditi in nadaljevati dobre stvari, ki so bile narejene.«
Fokus na študente in podporo njihovim pobudam
V ospredje svojih programskih poudarkov Slavinec postavlja študente. »To je tista stvar, zaradi katere je univerza univerza, to je bistvo univerze,« je dejal in napovedal, da bo olajšal izvajanje pobud, ki jih študenti predlagajo. Čeprav se opisuje kot človek odločitev, ki ne beži pred odgovornostjo, namreč poudarja pomen poslušanja različnih mnenj.
Poleg napovedane podvojitve sredstev za študentski svet in podpore društvom, načrtuje ustanovitev fundacije Univerze v Mariboru za štipendiranje, po zgledu uspešnega projekta na svoji matični fakulteti.
Prav tako bo več pozornosti namenil športu, saj verjame, da ta prinaša zdrav življenjski slog, delovne navade in pomembne vrednote.
Administrativna razbremenitev s pomočjo umetne inteligence
Glede zaposlenih Slavinec kot prvo prioriteto izpostavlja odpravo birokratskih ovir. Meni, da se strokovni in tehnični kader prevečkrat ukvarja s produktivno nepotrebnimi zahtevami.
»Pri tem se bomo oprli na sodobne tehnologije, na umetno inteligenco, kajti pri mnogih poročilih, mnogih formalnih stvareh lahko zaposlene razbremenimo prav z uporabo teh orodji.«
Hkrati se bo zavzel za pospešitev investicij, zlasti na tehničnih fakultetah. Opozarja, da je bilo za ta namen rezerviranih 135 milijonov evrov, ki jih je treba začeti črpati. Poleg novogradenj poudarja nujnost rednega investicijskega vzdrževanja, da se prepreči škoda na obstoječi infrastrukturi.
Povezovanje z Ljubljano in Brusljem
Univerzo želi Slavinec bolj aktivno vpeti v mednarodni prostor in jo približati centrom odločanja.
»Če si daleč od oči, si daleč od srca. In naša univerza je daleč od Ljubljane, zato jo bomo približali Ljubljani, a to ne sme biti naš končni cilj. Še pomembneje je, da se bomo približali tudi Evropski uniji.«
Njegov cilj je, da bi univerza kreativno in aktivno sodelovala pri pripravi razpisov v Bruslju, ne pa nanje zgolj čakala.
Zaveda se, da se visokošolski prostor korenito spreminja in da so predavanja danes pogosto prosto dostopna preko spleta, zato napoveduje prilagoditev in svetovljanski pogled na študij.
»Ne moremo biti največji, bomo pa lahko na marsikaterem področju vodilni in najboljši,« je še dodal Slavinec.
Kdo je Mitja Slavinec?
Mitja Slavinec je slovenski fizik in akademik, ki deluje na področju visokošolskega izobraževanja. Zaposlen je na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, fakulteto je v preteklosti tudi vodil kot dekan, in sicer med letoma 2015 in 2021.
Bil je tudi državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, pa poslanec LDS v državnem zboru v sklicu 2004 do 2008.
Je tudi predsednik Slovenske potapljaške zveze, Zveze za tehnično kulturo Slovenije in Pomurske akademsko znanstvene unije.
