Ena najbolj prepoznavnih znamenitosti Maribora vstopa v novo obdobje z obsežno obnovo. Na Grajskem trgu v Mariboru se začenja celovita prenova Loretanske kapele, ta bo zaradi del začasno zaprta za obiskovalce.
Loretanska kapela, ki jo je v 17. stoletju dal postaviti grof Jurij Khisl, je pomemben del mestne podobe in vsakdana ter dragocen kulturni spomenik.
»Z željo, da ji povrnemo nekdanjo podobo in jo ohranimo za prihodnje generacije, se začenja njena celovita prenova, zaradi katere bo kapela začasno zaprta. Prav ta prenova pa odpira novo poglavje, v katerem bo kapela znova zaživela v vsej svoji celovitosti – z obnovljenimi arhitekturnimi elementi, fasado in notranjščino ter ohranjenimi dragocenimi kipi in votivnimi slikami,« so sporočili iz Pokrajinskega muzeja Maribor.
Večja vpetost v mestno dogajanje
Z obnovo se odpira tudi novo poglavje v razvoju kapele. Ta bo v prihodnje še bolj vključena v kulturno-turistične poti mesta.
»Njena dediščina bo predstavljena skozi obogatene pedagoško-andragoške programe in sodobne interpretacije, ki bodo obiskovalcem omogočili poglobljeno doživetje,« pojasnjujejo v muzeju: »Z vključevanjem multimedijskih vsebin bo njena pripoved postala dostopnejša, bližja in še bolj živa.«
V Pokrajinskem muzeju Maribor poudarjajo, da se veselijo trenutka, ko bo Loretanska kapela znova odprla svoja vrata – obnovljena, a zvesta svoji identiteti.
V času prenove vabijo obiskovalce na ogled stalnih razstav Pokrajinskega muzeja Maribor v mariborskem gradu, razstavišča Kino Partizan in Muzeja najstarejše trte na svetu na Lentu, ki so odprti od torka do nedelje, med 10. in 18. uro.
Nujna prenova
Prenova naslavlja kritično stanje najbolj občutljivega dela grajskega kompleksa, ki ga že vrsto let ogrožajo vlaga, propadanje ometa in poškodbe dragocenih zgodovinskih elementov.
Na nosilnih zidovih v pritličju so vidne posledice zamakanja meteorne vode in kapilarnega dviga vlage, kar je privedlo do luščenja barve.
Dotrajani so tudi talni zidec in fasada, odpadlo baročno fasadno okrasje, nevarnosti pa so bili v preteklosti izpostavljeni tudi trije kamniti kipe.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko in mariborski župan Saša Arsenovič sta sicer avgusta lani podpisala pogodbo o sofinanciranju obnove in programske razširitve Loretanske kapele.
Ministrstvo je zagotovilo okoli 700 tisoč evrov kohezijskih sredstev.
Vplivi vlage in preteklih neprimernih posegov so uničili del prvotnih baročnih kamnitih portalov, stopnic in okenskih okvirjev iz 17. stoletja, ogrožene pa so tudi poslikave v notranjosti. Dotrajana je tudi strešna kritina iz opeke.
Predvidena je tako sanacija fasade z vogalnimi stolpiči, krovskimi in kleparskimi deli, obnova ometa v pritličnem predprostoru, sanacija in prenova oken ter vrat, elektroinštalacije in projektantski nadzor.
Kapela pa bo z obnovo dobila tudi novo vsebino. Kot so ob podpisu pogodbe napovedali v Pokrajinskem muzeju, bodo v njej postavili stalno razstavo, s ciljem izkoriščanja turističnega potenciala pa bodo med drugim vzpostavili tematsko pot, ki bo kapelo povezovala s stolnico in frančiškansko cerkvijo v mestu.
Restavrirani bodo kamniti portali, okenski okvirji, napisne plošče, polkrožni okvirji, stopnice in baročni tlak v kapeli. Obnovljeni bodo tudi kamnita piscina ter lesena vrata portala.
Ste vedeli?
Loretanska kapela, ki z zakristijo sloni ob jugozahodnem grajskem vogalu, je bila zgrajena leta 1655 po vzoru kapele Santa Casa v Loretu pri Anconi. Zgraditi jo je dal Jurij Jernej Khisl. Posvečena je bila šest let kasneje, leta 1661.
Notranjost je temačna, banjasto obokana, prostor je neometan, s freskami, ki prikazujejo prizore iz Marijinega življenja in svetniških legend.
V stenski niši je ohranjen kip Črne Marije z otrokom, na stenah pa visoka lesena svečnika z grbom grofov Khislov iz 17. stoletja.
Po letu 1727 vzidan oratorij je bil namenjen grajski družini, medtem ko so kapelo, v kateri so smeli opravljati maše, lahko obiskovali tudi meščani, ki so vanjo prinašali votivne podobe kot darilne atribute svojih prošenj.
Zunanjost je bila nekdaj barvno razgibana, zdaj pa je enakomerno prebeljena in členjena z velikimi pilastri. Manjši timpanon nad vhodom je oropan nekdanjega kiparskega okrasja.