Svetnica opozorila na poslabšane razmere za labode na Lentu, Mestna občina Maribor pa odgovarja, da ...
Na eni izmed zadnjih sej mestnega sveta Mestne občine Maribor je svetnica Tatjana Frangež odprla vprašanje, ki po njenih besedah 'žuli mnoge Mariborčane' - razmere za labode na Lentu.
Kot je pojasnila, se je nanjo obrnila Mariborčanka, ki opozarja na poslabšanje življenjskih pogojev za te ptice po prenovi območja med Vodnim stolpom in Studenško brvjo.
Po njenih besedah so arhitekturne spremembe zmanjšale zelene površine ob Dravi, ki so jih labodi desetletja uporabljali za gnezdenje.
Manj prostora, več vandalizma
Frangeževa je izpostavila tudi zaskrbljujoče pojave:
- uničevanje gnezd,
- krajo jajc,
- napade na labode,
- druge oblike vandalizma nad živalmi.
Ob tem je spomnila, da Mestna občina Maribor na svoji spletni strani labode označuje kot 'eno najlepših in najbolj prepoznavnih podob Lenta ter simbol sobivanja narave in mesta'.
Zato je občino vprašala, kaj konkretno je v zadnjem letu naredila za njihovo zaščito in kaj načrtuje v prihodnje.
Predlog: umetni otok za labode
V pobudi je izpostavila tudi idejo, ki se je pojavila že v okviru participativnega proračuna - vzpostavitev umetnega otoka v strugi reke Drave, ki bi labodom omogočil varnejše gnezdenje.
Po njenih besedah bi takšna rešitev lahko nadomestila obalna gnezdišča, ki jih je prenova zmanjšala, in preprečila gnezdenje na betonskih površinah.
Posegi omejeni zaradi varnosti in narave
Mestna občina Maribor odgovarja, da je projekt prenove Lenta potekal ob upoštevanju strokovnih mnenj Dravskih elektrarn Maribor in Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave.
Območje Lenta namreč spada v območje Natura 2000, zato so morali vse posege izvesti skladno z naravovarstvenimi pogoji.
Dodatno opozarjajo, da je reka Drava na tem območju del akumulacije hidroelektrarne, kar pomeni, da ima pomembno vlogo pri protipoplavni varnosti.
Postavitev umetnih otokov ali nasipov bi lahko:
- ovirala pretok reke,
- pospešila nalaganje sedimentov,
- povečala varnostna tveganja.
Zato takšne ureditve po njihovem mnenju niso primerne brez obsežne hidrološko-hidravlične študije.
Kaj občina že počne?
Na občini poudarjajo, da določene ukrepe za zaščito labodov že izvajajo. Med drugim:
- ob zaznavi gnezda ga ogradijo z zaščitnimi ograjami,
- postavljajo opozorilne table,
- prilagajajo režim košnje,
- sodelujejo z redarstvom in policijo pri preprečevanju vandalizma,
- izvajajo ozaveščanje o sobivanju z divjimi živalmi.
Leta 2021 so izvedli tudi kampanjo »Ne hrani me, ohrani me«, s katero so opozarjali na neprimerno hranjenje prostoživečih živali.
Hranjenje labodov - več škode kot koristi?
Občina opozarja, da prav hranjenje ptic prispeva k temu, da se labodi v velikem številu zadržujejo na Lentu.
Kot divje živali bi si sicer hrano poiskali sami, vendar se zaradi človekovega vpliva navadijo na stalni vir hrane. Posledično izgubijo strah pred ljudmi, kar lahko vodi tudi v zlorabe.
Pristojne institucije zato priporočajo omejitev hranjenja.
Občina trenutno sama ne načrtuje vzpostavitve umetnih otokov. So pa pobudnikom predlagali, naj pripravijo ustrezno projektno dokumentacijo, ki bi lahko služila kot osnova za nadaljnjo obravnavo.
