Kakor izhaja iz 207 strani dolge odredbe o hišni preiskavi okrožnega sodišča v Mariboru, so preiskovalci z meseci prisluškovanja, tajnega opazovanja in zbiranja obvestil rekonstruirali dogajanje pred usodnim septembrim sestankom in po njem.
Nepremičninski podjetnik in ravnatelj Glasbene šole Gornja Radgona Tomaž Polak ter Aleksandar Jovanović, zastopnik lastnice treh parcel na Studencih, sta se za prodajo začela dogovarjati julija 2025.
Do podpisa pogodbe konec oktobra je bil posel v celoti drugačen od tistega, za katerega sta se prvotno dogovorila. Vmes je prišel župan Aleksander Saša Arsenovič.
Kupnina dogovorjena brez župana
Kot navaja odredba, sta se Polak in Jovanović 9. septembra 2025 v prisotnosti notarja in odvetnika ustno dogovorila za kupnino 1,7 milijona evrov za tri parcele na Studencih. Brez pogoja, brez Mbajka, brez župana. Po ugotovitvah preiskovalcev je bila to njuna prvotna in svobodno dogovorjena cena.
Jovanović je dan po sestanku z županom v Hotelu Maribor Polaku v sporočilu zapisal, da sta se »vpričo notarja in odvetnika pred dnevi zmenila za ceno 1,7 milijona in ne ve, kaj naj še popušča«.
Županova uslužbenka Polaku sporočila, da ima območje 'težavo'
Kako je mariborski župan sploh vstopil v posel, je Polak Jovanoviću razložil v enem od pogovorov, ki so mu prisluškovali. Ko je Polakova arhitektka poklicala na sektor za urejanje prostora na mariborski občini v zvezi z načrtovano investicijo na parcelah, ji je vodja sektorja Maja Reichenberg Heričko sporočila, da ima to območje 'težavo' in da se morajo obrniti na vodstvo občine.
Polak je šel do župana. Arsenovič mu je povedal, da je treba 'z mestom sodelovati.' Odredba posebej izpostavlja, da je Maja Reichenberg Heričko sestra podžupana za področje arhitekture in prostora Gregorja Reichenberga.
Kot je Polak Jovanoviću razložil v prisluhu, bi v primeru neplačila Arsenovič lahko poskrbel, da bi investitor namesto treh mesecev čakal na gradbena dovoljenja in druge potrebne dokumente tudi po več let. Reichenberg Heričko bi po Polakovih besedah lahko poklicala na upravno enoto, namignila tam zaposlenim in investitor bi postal 'problematična stranka'.
'Vedno je donacija mestu, če gre za spremembo namembnosti'
Polak je Jovanoviću v pogovorih, ki so jim prisluškovali, pojasnil ozadje svojega razmerja z županom drugega največjega mesta v državi.
Vzpostavilo naj bi se pri projektu na Gospejni ulici v Mariboru. Za ta projekt je Polak dve leti pošiljal vloge na pristojni urad in dve leti prejemal zavrnitve. Ko je županu plačal nagrado, se je po Polakovih besedah v enem mesecu rešilo. Pred tem sta se z Arsenovičem v Restavraciji Rožmarin dogovorila za donacijo enemu od mariborskih teniških klubov v višini med 40 in 55 tisoč evrov.
'Modus operandi' župana štajerske prestolnice je Polak Jovanoviću strnil v eno poved: »Pri tem županu vsakdo, ki potrebuje spremembo namembnosti ali prostorski akt, mestu donira. Vedno je bilo tako in bo.«
Pri prejšnjem županu Andreju Fištravcu po Polakovih besedah 'nisi mogel nič plačati, zato tudi nič ni šlo'. Isti pogovor je Polak ponovil Slavku Koržetu, mariborskemu poslovnežu, ki je v tem poslu nastopal kot Jovanovićev posrednik in ki ga odredba uvršča med osumljence. Korže mu je pritrdil, je zapisano v odredbi.
Preiskava se začela z Jovanovićevo ovadbo, ne z anonimno prijavo
Župan Arsenovič je preiskavo javno opisal kot posledico anonimnih prijav. Iz odredbe izhaja drugače. Kot je razvidno iz 207 strani dolge odredbe, je preiskavo sprožila ustna kazenska ovadba Aleksandra Jovanovića samega.
Preiskovalni sodnik je na podlagi te ovadbe 24. septembra 2025, šest dni po sestanku v Hotelu Maribor, odredil tajno opazovanje Arsenoviča in Polaka ter prisluškovanje njunih telefonov.
Vzporedno je specializirano državno tožilstvo odredilo še ukrep navideznega dajanja daril, je zapisano v odredbi. Gre za redko uporabljen prikrit preiskovalni ukrep, pri katerem se osumljencu v nadzorovanem okolju simulira ponudba koristi, da bi preiskovalci pridobili dokaze o pripravljenosti na njeno sprejetje.
Izvede ga lahko policist ali civilna oseba pod nadzorom preiskovalnih organov. Takšen ukrep se v slovenskem pravu uporablja izključno pri najresnejših korupcijskih zadevah, kjer z drugimi metodami zadostnih dokazov ni mogoče zbrati.
V enem izmed prvih prisluhov, zajetem teden dni po sestanku, je Polak sogovorniku povedal, da župan na tak način dela že osem let, odkar je župan.
Oktober: Jovanović odlaša, Korže prepričuje
Jovanović pogodbe ni hotel podpisati takoj. Vztrajal je pri osebnem sestanku z županom in znižanju zahteve. Dogovorjen narok za podpis 21. oktobra je propadel. Jovanović se ni pojavil.
Iz ugotovitev preiskovalcev, ki so med drugim analizirali posnetke nadzornih kamer pred notarsko pisarno na Partizanski cesti v Mariboru, izhaja, da sta se Korže in Jovanović pri notarju srečala sama.
Istega dne zvečer je Korže Polaku sporočil, da je urejeno. Kot je razvidno iz odredbe, ga je prepričal z ugotovitvijo preiskovalcev, da bo župan nagrado terjal od vsakogar, ki bi parcele kupil namesto njega, in da brez plačila podrobni prostorski načrt za to območje ne bo nikoli sprejet.
Štetje gotovine manj kot uro pred podpisom
Naslednje jutro, 22. oktobra, je bilo v telefonskem pogovoru, ki so ga zajeli prisluhi, slišati dogovor, da se pred odhodom k notarju dobijo v Polakovi pisarni in skupaj preštejejo gotovinski del kupnine v višini 220.000 evrov, ki ni bil del formalne pogodbe.
Kot so ugotovili preiskovalci z izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov in je zapisano v odredbi, so v Polakovi pisarni s strojem za štetje denarja prešteli 220.000 evrov. Gotovina je bila razporejena v več kupih, ovitih s trakovi.
Po štetju so denar pospravili v papirnato ovojnico in manj kot uro pozneje odšli k notarju. Pogodbo so podpisali popoldne. Šele po podpisu je Polak Jovanoviću izročil papirnato ovojnico z gotovino. Jovanović je podpisal potrdilo o prejemu kupnine v znesku 220.000 evrov.
Vse navedeno izhaja iz ugotovitev preiskovalcev Nacionalnega preiskovalnega urada, zbranih v okviru prikritih preiskovalnih ukrepov, in je zapisano v odredbi o hišni preiskavi okrožnega sodišča v Mariboru.
Odgovor župana na naša vprašanja: »Do očitanega okoriščanja ni prišlo«
Župan Saša Arsenovič se je na naša vprašanja v zvezi z ugotovitvami iz odredbe odzval s sporočilom za javnost, v katerem trdi, da 'do očitanega okoriščanja ni prišlo' in da je ves čas deloval zakonito.
Na dan preiskav je dogajanje opisal kot 'nič resnega', dan pozneje pa vse očitke označil za neutemeljene.
Odredba o hišni preiskavi, ki obsega 207 strani in temelji na mesecih prisluškovanja in tajnega opazovanja, temu evidentno nasprotuje.
