Pred nami je aprilska pozeba, največja nevarnost pa za ...

Najhladnejši letošnji aprilski dan vremenoslovci napovedujejo za petek, predvsem na vzhodu Slovenije lahko znova pride do pozebe.

To lahko vpliva na sadjarstvo, ki je v tem obdobju že v občutljivi fazi razvoja. O možnih posledicah smo se pogovarjali z Miranom Toričem, specialistom za vinogradništvo in sadjarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Murska Sobota.

Trenutne razmere so bile do zdaj ugodne, a razvoj prehiteva povprečje

Torič je pojasnil, da so bile vremenske razmere do zdaj razmeroma ugodne.

»Po dolgem času smo imeli lepo zimo z nizkimi temperaturami in snegom, kar sadne rastline potrebujejo,« je povedal.

Ob tem je dodal, da se je zaradi toplega vremena razvoj pospešil. Koščičarji so ponekod že odcveteli, hruške cvetijo, jablane pa so začele cveteti. »Glede na dolgoletno povprečje smo zopet hitrejši kot v prejšnjih letih.«

Največja nevarnost za koščičarje in že razvite plodiče

Če se napovedi o pozebi uresničijo, bodo najbolj ogrožene tiste sadne vrste, ki so že v fazi plodičev.

»Ko je plod enkrat zavezan, je lahko že minimalna temperatura pod ničlo problematična, saj propadejo semenske zasnove,« je opozoril.

Največja nevarnost trenutno grozi marelicam, češnjam in breskvam. Pri jablanah in hruškah bi temperature do minus dve stopinji še lahko minile brez večje škode.

Ukrepi obstajajo, a so omejeni

Sadjarji imajo na voljo več zaščitnih ukrepov, vendar niso vsi enako učinkoviti. »Če ozračje segrejemo za stopinjo ali dve, je to lahko že dovolj, da se izognemo pozebi,« je pojasnil Torič.

Med ukrepi so še meglenje, kurjenje ter dodajanje hranil v obliki aminokislin in alg, vendar le ob zadostni listni masi.

»Dobro prehranjena drevesa bodo nizke temperature prenesla bolje kot tista v slabši kondiciji,« je povedal.

Vinogradi za zdaj še niso ogroženi

V vinogradništvu trenutna ohladitev še ne predstavlja večjega tveganja: »Dokler ni zelenih lističev, temperature okrog ničle ne bi smele povzročiti težav.«

Dodal je, da so vinogradi običajno na bolj prevetrenih legah, kjer je nevarnost pozebe manjša. Težave bi lahko nastale šele pri temperaturah okoli minus pet ali minus šest stopinj.